Magistrsko delo obravnava razkorak med teoretičnim konceptom pametnih skupnosti in dejanskim stanjem, predvsem v manjših in ruralnih okoljih. Ta razkorak izhaja iz digitalne nepismenosti, slabših predpogojev in nerazumevanja pomena ter učinkov digitalizacije s strani lokalnih odločevalcev.
Kot rešitev problema delo predlaga razvoj in implementacijo celostnega, stroškovno učinkovitega in modularnega informacijskega sistema, ki omogoča večjo informiranost in participacijo prebivalcev z združevanjem različnih podatkovnih virov. Delo vključuje tudi metodologijo za ocenjevanje "pametnosti" skupnosti, na podlagi katere je izbrana lokalna skupnost, kjer je sistem implementiran in testiran.
Multidisciplinarnost področja in dela samega nam omogoča spoznanje, da se digitalna preobrazba v manjših skupnostih ne sme zanašati izključno na lokalno upravo. Naloga predlaga digitalizacijo od spodaj navzgor - prek sistemov, ki jih lahko, brez začetnih in infrastrukturnih stroškov, zagotovijo aktivni posamezniki.




